Podnebni pasovi Azije (s karticami)

Spodnji scenarij je napisan tako, da učenci samostojno raziskujejo podatke in se učijo o podnebnih pasovih Azije. Učitelj jih vodi skozi postopek in jih spodbuja k razmišljanju o podnebnih pasovih ter njihovih značilnostih.

Glavnino ure izvedemo brez računalnika, z razporejanjem klimogramov in barvanjem zemljevidov. Nadaljujemo lahko tako, da pokažemo, kako bi to naredil računalnik.

Uvod in ponovitev

  1. Z učenci obnovimo, kako brati klimogram. Če ga še niso videli, ga lahko tudi razložimo, saj ni zapleteno. :) Za primer uporabimo velike klimograme Lizbone, Prage in Reykjavika. Pogovorimo se o tem, kje je pozimi hladno, kje poleti vroče (in kje ne), ter kako je s padavinami.

  2. Pokažemo klimogram Nikozije in vprašamo, kateremu od gornjih treh je najbolj podoben. Najbolj podoben je Lizboni, saj ima suho poletje. Razlikujeta se sicer po tem, da ima Lizbona pozimi več padavin in je poleti nekoliko hladnejša, vendar je letni potek - predvsem padavin - zelo podoben.

Gručenje klimogramov

  1. Učence razdelimo v skupine po 3-4. Vsaki skupini damo komplet kartic s klimogrami.

  2. Vsaka skupina naj razdeli klimograme v štiri skupine s podobnim potekom temperatur in padavin. Nekateri bodo sprva naredili več skupin; naj združijo podobne. Nekateri bodo naredili le tri; naj ugotovijo, katero bi bilo smiselno razdeliti na dve.

  3. Skupinam razdelimo po štiri prazne klimograme. Na vsakega od njih naj dajo po en kupček. Na klimogramu naj narišejo tipičen potek temperature in padavin za vsako skupino.

    Besedi “povprečno” se velja izogniti, saj je morda ne poznajo ali pa jo bodo vzeli preveč dobesedno. Pomagamo jim lahko tudi tako, da jim naročimo, naj za vsak kupček izberejo “najbolj tipičnega predstavnika” in prerišejo njegov potek.

    Učenci ne smejo pomešati kupčkov, ker jih bodo še potrebovali.

  4. Prazni klimogrami imajo v spodnjem delu prazen prostor. Vanj naj zapišejo opis značilnosti podnebja, ki ga kažejo, na primer stalne visoke temperature in veliko padavin poleti. Če že poznajo imena podnebnih pasov v Aziji, jih lahko uporabijo. Sicer jih bodo - še toliko boljše! - odkrili sami.

  5. Prazni klimogrami imajo tudi krog. Vsakega od štirih pobarvajo z drugo (primerno različno) barvo. Ta barva bo označevala podnebni pas na zemljevidu; s to barvo bodo pobarvali krogce na zemljevidu, ki označujejo kraje iz posamezne skupine.

  6. Skupinam razdelimo zemljevide in jim naročimo pobarvati kraje z ustreznimi barvami.

  7. Primerjamo izdelke skupin. Izbrane barve bodo seveda drugačne, vprašanje pa je, ali so razvrstili kraje v podobne gruče. So si kraji s podobnim podnebjem blizu, ali pa so barve na zemljevidu pomešane?

Pogovor o podnebjih

Tu je čas za geografijo na nivoju, primernem razredu, v katerem izvajamo to dejavnost. V sedmem razredu bo aktivnost uvod ali ponovitev podnebnih pasov Azije, v četrtem razredu pa bo morda treba podnebja najprej predstaviti.

Kako bi to naredil računalnik?

Bi lahko na podoben način razvrstili več, recimo nekaj sto krajev v Aziji? Bilo bi naporno in dolgočasno, pa tudi preveč po občutku. Takšne naloge so kot nalašč za računalnike. Tule ga bomo preskusili le na krajih, s katerimi so delali učenci, lahko pa si predstavljamo, da bi z enako lahkoto obdelali tudi stotine ali tisoče krajev.

  1. Odpremo že pripravljeni delotok za program Orange. Gradnik Zbirke podatkov naloži podatke, po katerih so narejene kartice. V dokaz lahko z dvoklikom odpremo gradnik Tabela in si ogledamo podatke.

    Gradnik Gručenje je nastavljen tako, da sestavi štiri gruče. Pri tem upošteva le podatke o temperaturah in padavinah, ne pa imen krajev ali njihovih koordinat. Pustimo ga pri miru.

  2. Z dvoklikom odpremo gradnik Zemljevid. Pokazal bo, kako je računalnik razvrstil kraje v štiri gruče. Vsaka gruča je označena z drugo barvo, tako kot so to storili učenci.

  3. Opazujemo lahko tudi klimograme v vsaki gruči. V ta namen vzporedno odpremo Zemljevid, Temperature in Padavine.

    • V Zemljevidu klikamo posamične kraje, pa bomo videli njihove klimograme (padavine so prikazane s črto, ne stolpcem, ker Orange nima specifične komponente za klimograme).
    • Izberemo lahko tudi več krajev, pa bomo videli njihove klimograme in povprečje prek teh krajev.
    • … ali pa izberemo vse kraje na zemljevidu, pa bomo videli povprečne klimograme za vsako gručo in jih primerjali.
  • Predmet: geografija, matematika
  • Trajanje: 1 ura
  • Starost: 4-7. razred OŠ
  • UI tema: gručenje
  • Avtor ideje: Ajda Pretnar Žagar, Ana Farič, Janez Demšar

Materiali za izvedbo

Priprava na uro

  • 🖨️ Natisnite to stran
  • kartice s klimogrami (natisnjene in narezane; toliko izvodov, kolikor je skupin)
  • zemljevid Azije (natisnjen, po možnosti na A3; toliko izvodov, kolikor je skupin)
  • prazen klimogram (natisnjen, po štirje izvodi za skupino)
  • po želji: veliki klimogrami za primer (samo za učitelja, lahko A3; lahko pa ga projeciramo)
  • učiteljev računalnik z nameščenim programom Orange in dodatkom Geo

Dodatna razlaga

Umestitev v predmetnik

Z vidika geografije: branje klimogramov, določanje podnebnih pasov Azije

Z vidika analize podatkov: gručenje (clustering) je postopek, s katerim razdelimo podatke v skupine, ki so si med seboj podobne.