Podnebni pasovi Evrope

Spodnji scenarij je napisan tako, da učenci samostojno raziskujejo podatke in se učijo o podnebnih pasovih Evrope. Učitelj jih vodi skozi postopek in jih spodbuja k razmišljanju o podnebnih pasovih ter njihovih značilnostih.

Uro lahko izvedemo tudi zgolj frontalno.

Opazovanje podatkov

1. 

   Odpremo pripravljeni delotok za Orange. Zelo velik, vendar preprost, tako da ni razloga za strah. :)

   Če v program Orange nismo namestili dodatka za prikaz zemljevidov (Geo), nas bo Orange na to opozoril ter ga po naši potrditvi namestil in se ponovno zagnal.

   V prvem delu bomo delali z zgornjo polovico delotoka.

2. 

   Z dvoklikom odpremo gradnik Tabela (tistega na levi, ki je pripet na Zbirke podatkov). Pokazal bo podatke, s katerimi bomo delali: povprečne temperature in količina padavin po mesecih. Poleg tega so v prvih stolpcih ime kraja, zemljepisne koordinate in nadmorska višina.

   Ob tabeli se lahko igramo z odgovarjanjem na vprašanja, kot je, kje je v januarju najbolj mraz in kje je avgusta najbolj vroče.

3. 

   Tule je primerna priložnost za ponavljanje glavnih mest evropskih držav. Uporabljamo lahko tabelo (ki razkriva le imena, ne držav) ali pa Zemljevid (spet tistega, ki je pripet na Zbirke podatkov).

   Zemljevid je nastavljen tako, da ob kliku na točko pokaže ime mesta. Imena nekaterih večjih mest so - odvisno od povečave zemljevida in velikosti zaslona - že izpisana na podloženem zemljevidu.

   Vemo, v kateri državi je katero mesto? Tule je mogoče narediti nekaj tekmovanja, na primer, kdo prvi najde Kišinjev. :)

4. Če ura služi ponavljanju značilnosti različnih podnebij, jih ponovimo. Če jih bodo odkrili sami, pa brž na naslednjo točko. :)

5. 

   Delotok je sestavljen tako, da sta na gradnik Tabela priključena dva gradnika za izbor stolpcev: prvi izbere spremenljivke s temperaturami, drugi pa s padavinami. Nanju sta pripeta gradnika, ki pokažeta potek temperatur in padavin po mesecih. Kombinacijo lahko uporabimno za raziskovanje mesečnih temperatur in padavin v različnih mestih.

   Z dvoklikom odpremo Tabela, Temperature in Padavine v gornjem delu delotoka. Okna uredimo tako, da vidimo vsa tri hkrati. Po potrebi zmanjšamo okna in skrijemo njihov levi del.

   

   Če kliknemo na posamezno vrstico v tabeli, bosta prikazana potek temperature in padavin po mesecih.

   Lahko izberemo tudi več mest: v tem primeru bosta tanjši črti kazali potek v teh dveh mestih, debelejša črta pa povprečje.

   Temperature so tu manj zanimive - povsod je poleti topleje kot pozimi. Pač pa izzovimo učence, naj poiščejo različne vzorce po padavinah. Odkriti morajo, da je ponekod več padavin poleti, drugod pozimi. Lahko so tudi nekoliko bolj (vendar ne preveč) natančni.

Ideja gručenja

1. Učencem pokažemo tole sliko (kliknite za prenos na svoj računalnik).

   

   Razsevni diagram kaže poprečno količino padavin v februarju in v avgustu za nekaj evropskih prestolnic. Prepričajmo se, da razumejo njegov pomen: prestolnice so predstavljene s točkami, pri čemer koordinata x predstavlja februarsko in y avgustovsko količino padavin. Skupaj preberimo podatke za nekaj krajev.

2. Vprašajmo se, kaj je podnebni pas. Območje s podobnimi podnebnimi značilnostmi. Lahko na tej sliki poiščejo gruče krajev s podobnim vremenom?

   Na sliki so očitne tri gruče. Vzhodnoevropske prestolnice na desni strani so pozimi suhe, poleti mokre. Zahodnoevropske levo zgoraj so mokre vedno (čeprav pozimi manj - skala na osi x je drugačna kot na osi y!). Na dnu imamo tri sredozemske prestolnice (vemo, kje sta Nikozija in Valeta?), v katerih imajo poleti sušo, pozimi pa je njihova količina dežja med vzhodno- in zahodnoevropskimi prestolnicami.

3. So gruče smiselne? So skladne z njihovim poznavanjem evropskih podnebnih pasov?

4. 

   Priznajmo, da je bila gornja slika nekoliko zavajajoča. Izbrali smo le nekaj tipičnih primerov, vmes je še mnogo drugih, tako da gruče v resnici niso tako ločene. Pokažemo jim diagram z vsemi kraji (kliknite za prenos na svoj računalnik).

   Druga težava je, da so podatki za februar in avgust. Kaj pa ostali meseci? Kako bi se gruče spremenile, če bi upoštevali še druge mesece? In poleg padavin še temperature?

   Problem je v tem, da tega ne moremo narisati, saj lahko rišemo le dve vrednosti hkrati, ne pa štiriindvajsetih. Zato tudi ne moremo sami, ročno odkriti gruč.

5. Razložimo, da imamo zaradi tega računalniške algoritme, ki znajo poiskati gruče tudi, kadar je potrebno opazovati razlike v več spremenljivkah hkrati.

   Detajli algoritma, ki ga bomo uporabili, so opisani v dodatnem gradivu za učitelje. Učencem ga je mogoče pokazati tudi z animacijo v Orangovem dodatku za izobraževanje (več v dodatnem gradivu za učitelje). Koliko ga razložiti, je odvisno od starosti in zanimanja učencev. Pomembno je predvsem, da po tem koraku razumejo, da bo računalnik poiskal gruče, ki jih sami ne bi mogli, vendar bo v bistvu opravil enako nalogo kot mi: iskal bo podobne kraje, le z več podatki.

Opazovanje gruč - podnebnih pasov

Zdaj pride na vrsto spodnji del delotoka.

1. 

   Odpremo gradnik Zemljevid - ne tistega, ki je povezan z Delotok, temveč tistega, ki dobi podatke iz gradnika K gruč.

   Razložimo, kaj kaže: gradnik K gruč je razdelil prestolnice v štiri gruče. (Zakaj štiri? Ker smo ga tako nastavili. Malo ozadja: Podgorica tako odstopa po količina padavin, da dobi svojo gručo, eno gručo bi tvorilo Sredozemlje, tretjo pa vsa ne-sredozemska Evropa.) Zemljevid kaže mesta, pobarvana po gručah.

2. Učenci naj imenujejo podnebja, ki jih predstavljajo različne barve. Znajo opisati, kakšno vreme pričakujejo v vsakem podnebnem pasu? Če imajo težave, lahko to preskočimo in značilnosti posameznih pasov odkrijemo v naslednji točki.

   Eden od “podnebnih pasov” vsebuje le eno mesto (Podgorica). Z njim naj se ne ukvarjajo, posvetili se mu bomo kasneje.

3. 

   Na K gruč sta, tako kot v gornjem delu, priključena tudi gradnika, ki izbereta stolpce s temperaturami in s padavinami, nanju pa gradnika, ki te podatke prikažeta kot krivulje. Odprimo slednja; okni postavimo eno pod drugo, da bosta vidni. Lahko preberemo, kaj kažeta?

   Za zdaj spet prezrimo zeleno črto (zaradi narave postopka gručenja so barve delno naključne in so pri vas lahko tudi drugačne). Prepoznamo lahko sredozemsko podnebje: padavine pozimi, temperature pa so vse leto višje kot drugod. Ostala Evropa se razlikuje predvsem po temperaturi. Sever je hladnejši, padavin je več poleti in na severu se začnejo nekoliko kasneje.

   Slednje ni povsem skladno z učbenikom. To lahko razložimo z dejstvom, da opazujemo le glavna mesta, teh pa navadno ne zgradijo na naključnem mestu, temveč tam, kjer je najbolj ugodno za življenje, zato niso povsem reprezentativna za celotno državo.

4. 

   Na gradnika, ki kažeta krivulje s temperaturami, sta priključena dva gradnika s Tabelami. Pokazala bosta podatke o krivulji ali krivuljah, ki jih izberemo tako, da potegnemo čeznje z miško. Učencem pokažimo, kako.

5. Učencem zastavimo nekaj vprašanj. Poiščejo naj, na primer,

   • mesto z najmanj …
   • … in z največ padavinami v poletju,
   • najhladnejšo prestolnico
   • in, predvsem, mesto, ki ima “svoj podnebni pas”.

6. Najbrž bomo želeli razložiti, kaj se dogaja v Podgorici: blizu morja je, vendar so za njo gore, zato je tam v zimskih mesecih veliko več padavin, kot je običajno za države sredozemskega podnebja. Podgorica je evropska prestolnica z največjo količino padavin.