Slovenski priimki

Aktivnost je mogoče vključiti v:

• slovenščino, kjer se osredotočimo na izvor priimkov in narečja;
• geografijo, kjer lahko služi za ponavljanje regij in večjih krajev;
• zgodovino, saj se v priimkih lepo odraža povezanost različnih regij skozi zgodovino ter rezultat tujih vplivov.

Besedilo zato ni strogo oblikovano kot učna ura, temveč opisuje možna vprašanja in različne zanimivosti, ki jih lahko raziskujemo v odvisnosti od tega, pri katerem predmetu to počnemo in v katerem razredu.

O podatkih

Podatki se nanašajo na 200 najpogostejših slovenskih priimkov okrog leta 2000 in vsebujejo 100.000 gospodinjstav s temi priimki z njihovimi anonimiziranimi, približnimi lokacijami.

Izvor priimkov

V začetku lahko z učenci podiskutiramo kaj od spodnjega.

So imeli ljudje vedno priimke? Od kdaj imamo priimke v Sloveniji?

Prvi priimki v Sloveniji so iz 13. stoletja, zares pa se začnejo uporabljati v 15. in 16. stoletju. Prav vsi pa so jih dobili leta 1870, ko je tako zaukazal cesar Jožef II.

Zakaj sploh imamo priimke?

Da lahko razlikujemo med osebami z enakim osebnim imenom.

V čem so si podobni angleški Peterson, nizozemski Peterzoon, slovenski Petrovič, španski Perez, bolgarski Petrov?

Vsi pomenijo “Petrov sin”. Če sta nekje živela dva Franceta, so ju lahko razlikovali tako, da so povedali še, kdo je njun oče, eden je bil Petrov France (ali France Petrovič), drugi pa morda Gregorjev France (ali France Gregorič). Ko so se priimki uveljavili, pa se je nekdo pisal Petrovič, čeprav je bil njegov oče morda Jernej in bi ga bilo bolj prav klicati Jernejčič. (Seveda so tudi druge možnost. Če je bil France bolj kisle sorte, so ga morda klicali France Jesih, če vesele, pa France Vesel ali pa France Prešeren.)

V nekaterih državah, na primer Rusiji, nimajo le imena in priimka, temveč, uradno, na vseh dokumentih, tudi očetovo ime. Oče velikega pisatelja Leva Nikolajeviča Tolstoja je moral biti Nikolaj, oče skladatelja Sergeja Vasiljeviča Rahmananinova pa je bil nedvomno Vasilij. Nekatere kombinacije so tako pogoste, da zanje obstajajo ustaljene okrajšave. Če Aleksander svojega sina poimenuje Aleksander, mu ne bodo govorili Aleksander Aleksandrovič, temveč kar Sansanič. Josifovega sina Pavla pa ne bodo klicali Pavel Josifovič, temveč preprosto Palosič.

Priimkov si torej niso izmišljali kar tako, naključno. Priimki lahko očitno izvirajo iz imen. Se spomnimo še kakšnega?

Klemenčič, Pavlovič, Pavlič, Gregorič, Primožič, Jurkovič… Čeprav se takšni priimki končajo s končnico -ič, ki je sicer tipična za priimke iz drugih delov nekdanje Jugoslavije, gre za izvorno slovenske priimke. Ima kdo v razredu priimek, izpeljan iz imena?

Odkod še lahko prihajajo priimki? Ste opazili, da je v Sloveniji veliko priimkov, ki izhajajo iz imen živali?

Učence lahko izzovemo, da naštejejo čimveč takšnih priimkov, na primer Čuk, Medvek, Volk, Vovk, Vouk, Sova, Jarc, Oven, Jazbec, Zajc, Zajec, Jereb, Jelen, Maček, Golob, … Najbrž so Medved govorili komu, ki je bil orjaške postave, ali pa, morda, zelo zaraščan, ali pa je bilo na njem kaj drugega medvedjega. Zajec je utegnil biti plašen ali poskočen, Volk pa, hm, požrešen?

Ima kdo v razredu morda takšen priimek?

Če je bil Jani kovač, so ga lahko klicali kovač Jani. Ali Jani Kovač. Če je bil bolj majhen - ali pa, verjetneje, kovačev sin -, pa je bil Jani Kovačič. Poznamo še kak priimek, ki izvira iz poklica?

Kovač, Kuhar, Žagar, Mlinar, Pečar, Ribič, Kolar (kdo so kolarji?), Kmet, Furman (kdo pa so furmani?!), Jager (lovec), Žnidar/Žnidaršič/Žnidarič (iz popačenega nemškega Schneider, krojač), Hafner (lahko tudi Lončar; v Angliji pa bi bil to Potter - poznamo koga s tem priimkom?).

Kralj, Škof, Fuerst in Cesar pa najbrž niso kraljevali in škofovali, temveč so zgolj delali pri kralju, škofu, vojvodi ali celo cesarju. Ali pa imeli s tem kako drugo povezavo.

Ima kdo v razredu priimek, ki izvira iz poklica?

Nekateri priimki pa povedo, odkod se je nekdo priselil v kraj. Če je Luka prišel z Gorjancev, je bil to Luka Gorjanc, če z Dolenjske, pa Luka Dolenc. Poznamo še kak tak priimek?

Kranjc, Krajnc in Kranjec; Horvat v številnih različicah; Gorenjc in Dolenc; Lah in Furlan (tega lahko prihranimo tudi za kasnejši trenutek v aktivnosti!); Kočevar in Hočevar; Štajerc; Nemec; Ogrin in Vogrin; Purgar in Purger (iz nemškega Burger, meščan)…

Pogostost priimkov

Kateri so najpogostejši slovenski priimki?

1. 

   Odpremo pripravljeni delotok.

2. Učence vprašamo, kateri je najpogostejši priimek v Sloveniji. Najbrž ga bodo uganili. Drugi najpogostejši priimek bodo verjetneje uganili v določenem delu Slovenije. (Katerem?)

3. 

   Z dvoklikom odpremo gradnik Škatla z brki. Ta kaže porazdelitev priimkov. Te lahko pustimo urejene po abecedi, ali pa jih uredimo po pogostosti - karkoli nam pride prav.

   Za začetek jih uredimo po pogostosti. Za kakšne priimke gre? Odkod prihajajo?

   • Novak je nekdo, ki je na novo prišel v vojsko, zapor ali kam drugam - recimo nov priseljenec v vas. Različice tega priimka najdemo tudi v drugih slovanskih narodih ( Novak, Novák, Novic, Novy, Novytskyi, Novik, Novikov, Novoselov, Novosel, Novoselic…) in drugod (angleški Newman, nemški Neumann…). Veliko slovenskih Novakov je najbrž prišlo s Hrvaške, kjer so se pisali Nôvak, s poudarkom na prvem O.
   • Tudi Horvat je najbrž prišel s Hrvaške, pa so ga klicali Horvat.
   • Kovačič izhaja iz kovača.
   • Krajnc je očitno prišel s krajnske dežele. (In ne s Kranjske, saj bi bil potem Kranjc.)
   • Zupančič je pomanjševalnica Zupan in utegne pomeniti župana ali upravnika oziroma koga povezanega z njim.
   • Potočnik bo preprosto nekdo, ki živi kje blizu potoka.

Razpored priimkov po Sloveniji

So vsi priimki enako pogosti po vsej Sloveniji?

1. Če gre za manjši kraj, lahko učence tu vprašamo o tem, kateri priimki so najpogostejši v njihovem kraju. Podobno lahko vprašamo starejše učence, ki morda vedo, da so Horvati Prekmurci in Vodopivci Primorci.

   Zanimiva vaja za izlete je opazovanje tipičnih priimkov na pokopališču. V manjših krajih na pokopališčih običajno prevladuje nekaj priimkov. V nekem kraju stopimo na pokopališče, pa vidimo, da se tam bolj ali manj vsi pišejo Štajdohar.

2. Odpremo gradnik Zemljevid. Zdaj lahko s kliki škatle v Škatli z brki izbiramo priimke in Zemljevid nam pokaže, kje v Sloveniji najdemo gospodinjstva s tem priimkom.

   

3. Zakaj bi bili Horvati ravno tu? Ljudi, ki so se priselili s Hrvaške, so v različnih narečjih klicali Hrovat, Hrobat, Horvatin, Horvatič… Horvat je očitno pomurska različica tega priimka.

4. Učence lahko vprašamo, kje v Sloveniji živijo Gorenci in kje Dolenci. Ko se izkaže, da bodo (najbrž) napačno predpostavili, da so Gorenci na Gorenjskem in Dolenci na Dolenjskem, jim lahko pokažemo, da ni tako. Pogovorimo se, zakaj.

Na tem mestu lahko

• opazujemo različne priimke in razmišljamo o tem, čemu so prav tam, kjer so;
• opazujemo lokacije nekaterih drugih pogostih priimkov (Novaki so povsod, Zupanci so na Gorenjskem);
• opazujemo porazdelitev priimkov, ki so pogosti v regiji, v katerih se nahaja šola ali pa priimke učencev, ki se pojavijo v teh podatkih;
• poiščemo kaj strogo lokaliziranih priimkov, na primer Trček, Toplak, Gomboc ali Ramšak.

Tule je še nekaj zanimivih vprašanj.

• Zakaj so Gorenjci na Dolenjskem, Dolenci pa povsod, razen na Dolenjskem?
• Zakaj so Furlani na Goriškem in Primorskem? Kaj pomeni priimek?
• Do kod so se priseljevali Korošci?
• Kje v Sloveniji so potrebovali Kovače? (Povsod. :)

Dolenc	Gorenc
Kovač	Korošec
Furlan	Trček

Gruče občin

Nas zanima, kako lahko razdelimo Slovenijo v regije glede na priimke? In kaj nam to pove o naši zgodovini?

Spodnji del delotoka dela s podatki o pogostosti priimkov po občinah. Na podlagi tega izračuna razlike med pari občin: dve občini sta si tem podobnejši, čim podobnejše so pogostosti priimkov v njima. Nato razvrsti občine v skupine, tako da postopno združuje podobne občine in podobne skupine občin v vedno večje skupine (več o postopku najdemo v aktivnosti Gruče v razredu). Rezultat je drevo podobnosti med občinami.

1. 

   Odpremo gradnik Hierarhično gručenje.

2. 

   Poiščemo občino, v kateri se nahaja naša šola. Pogledamo, ali je njena uvrstitev smiselna.

   Šmartno pri Litiji, recimo, je očitno pri Litiji, Dol pri Ljubljani pa je samo okrog hriba, zato ni čudno, da imajo tudi tam podobne priimke. Onstran manjšega grebena hribčkov so Domžale, od koder vodita sosednji dolini v Moravče in Lukovico. Te tri občine imajo podobne priimke, torej tvorijo svojo skupino, hkrati pa so podobni skupini Litija, Šmartno pri Litiji in Dol pri Ljubljani, saj so se ljudje očitno selili sem in tja med temi dolinami, zato so se priimki mešali.

   Nekatere manjše občine se znajdejo tudi na čudnih mestih: skrajno vzhodni Bovec je ob skrajno južnem Kostelu. Kdo od njiju ne sodi tja, kamor je postavljen? (Bovec. Iz Kostela se mimogrede dvignemo v Loški potok in od ondod spustimo v Ribnico.)

   Prav tako so na čudnih mestih Ljubljana, Jesenice, Piran, Kočevje. Zakaj tako, lahko le ugibamo: morda so to kraji, v katere so se priseljevali iz vseh koncev Slovenije: v Ljubljano, ker je glavno mesto, v Jesenice morda zaradi industrije in je število delavcev v železarni preseglo število domačinov, Piran je ob morju in se zato morda selijo vanj, Kočevsko pa je bilo po drugi svetovni vojni praktično izpraznjeno, zato so v te kraje množično preseljevali ljudi od drugod. Kraji z neko splošno mešanico priimkov so si med seboj morda podobni.

3. Očitno je tole tudi lepa priložnost za ponavljanje geografije Slovenije v devetem razredu: izberemo si nekaj občin in ponavljamo, kje so in kje so občine iz njihove skupine.

Porazdelitev po regijah

Hierarhično gručenje ne določi števila skupin, temveč sestavi hierarhijo. Število skupin določimo sami, tako da na nekem mestu “prerežemo” hierarhijo ali pa povemo, koliko skupin bi želeli, pa bo računalnik sam določil rez. Tule bomo uporabljali slednje.

1. V Hierehično gručenje. Izberemo “Prvih N” in s pritiskanjem na tipki gor in dol ob številki določamo število skupin. Za začetek zahtevajmo dve skupini.

2. Učence vprašamo: če bi razdelili Slovenijo na dve regiji glede na priimke: kje bi bila meja.

3. Odpremo Barvni zemljevid, ki obarva vsako občino glede na skupino, ki ji pripada.

   

   Očitno je bilo Pomurje v slovenski zgodovini “regija zase”. (Meja približno ustreza meji Lavantinske nadškofije; takšne meje so v zgodovini predstavljale dejansko mejo za selitve.)

   Posebnosti, kot je Loški potok, ignorirajmo. Morda je občina preredko poseljena in imamo premalo priimkov oseb iz nje, ali pa so njeni priimki preveč unikatni in ne nastopajo med najpogostejšimi 200. Najbrž predvsem prvo.

4. Učence vprašamo, kaj se bo zgodilo, če razdelimo Slovenijo na tri regije. Najbrž se bo razdelila osrednja, rdeča regija. Kje bo meja?

5. V Hierarhičnem gručenju povečamo število skupin na 3.

   

   Je tu čez potekala kakšna zgodovinska meja?

   Da! To je meja med Kranjsko in Štajersko. Čeprav je šlo “zgolj” za notranjo mejo znotraj avstrijskega cesarstva, je oteževala selitve. Pri prestopu te meje je bilo potrebno celo plačevati carino!

   Meja je očitno živa še danes - Štajerci imajo še danes drugačne priimke kot “Kranjci”. Pa tudi drugače s pozdravljajo (Mariborčan reče “Zdravo”, Ljubljančan pa “Živjo”), pijejo drugo pivo in navijajo za drugo nogometno ekipo.

6. Kaj pa učenci menijo o delitvi na štiri skupine? Katera od teh treh se bo razdelila na dve?

   Verjetno bodo predpostavili, da se zahodna Slovenija razdeli tako, da se od nje loči zahodnejši del, ki je pod večjim italijanskim vplivom.

7. Povečamo število skupin na 4.

   

   Rezultat ne bi smel presenetiti Prlekov, ki so hudi, če jim rečemo Prekmurci.

   Glede na priimke, ki vendarle odražajo zgodovino, geografijo in mešanje prebivalstva, se Prleki in Prekmurci razlikujejo bolj kot Belokranjci in Primorci!

   Je tu, po Muri, potekala kakšna zgodovinska meja? Seveda: Prekmurci so spadali pod ogrski, Prleki (in Slovenske Gorice) pa pod avtrijski del avstroogrskega cesarstva.

8. Nadaljujemo lahko s petimi skupinami. Šele pri petih skupinah se od glavne skupine ločita Primorska (vključno s severno Primorsko, to je Bovcem) in Notranjska. Kdor je kdaj poslušal, kako govorijo v Ilirski Bistrici, ve, da imajo več skupnega s Primorci kot Dolenjci ali Rovtarji. Zanimivo, da to sega celo do Ribnice. Morda to pomeni, da je bil ta del bolj povezan s Primorsko in, naprej, Trstom, kot s severnejšimi ali vzhodnejšimi deli Slovenije. (Kako se imenuje pokrajina med Cerknico in Ribnico? Vemo za kakega slavnega Slovenca, ki je živel tam nekje in je tovoril kresilno gobo in bruse ter je na enem od svojih trgovskih potovanj srečal cesarja, ki se je namenil s kočijo v Trst?)

9. Pri šestih skupinah gredo na svoje zahodni Gorenjci in Rovtarji (kje so pravzaprav Rovte?). Vzhodna Gorenjska (Kamnik), južna Štajerska (točneje: spodnje Posavje) ter Dolenjska s Kočevskim, pa ostanejo skupaj.