Sodobna (in malo manj sodobna) umetnost

Namen ure je ponavljati razlikovanje med umetniškimi smermi renesanse, impresionizma, nadrealizma in kubizma. Dijaki(nje) bodo slike razvrščali po umetniških smereh, pri čemer bodo uporabljali spletno stran za vnos podatkov. Ko končajo bomo lahko opazovali njihove odločitve in komentirali njihove napake. Na koncu lahko njihove rezultate primerjamo z rezultati računalnika, ki bo poskusil razvrstiti iste slike.

Priprava

Pred uro na strani https://data.pumice.si/razvrscanje pripravimo obrazec za vnos podatkov: izberemo “Slike iz renesanse, impresionizma, nadreallizma in kubizma”, kliknemo na gumb “Pripravi stran za aktivnost” in dobimo povezavo, na primer https://data.pumice.si/soba-hamburger.

Razvrščanje slik

1. Z dijaki se pogovorimo o različnih umetniških smereh in pokažemo nekaj primerov slik impresionizma, nadrealizma in kubizma ter renesanse.

2. 

   V programu Orange odpremo pripravljeni delotok za Orange. Dvokliknemo gornji gradnik Pregledovalnik slik in pokazal bo 53 primerov slik teh štirih smeri.

3. Dijakom povemo za povezavo do strani za vnos podatkov. Vsak dijak, dijakinja bo vanjo najprej vpisala svoje ime in priimek. Lahko pa jih razdelimo v pare in skupine, pa si vsaka skupina ali par izbere neko ime.

4. Naslednje strani bodo kazale slike, ki jih bodo morali razvrščati.

Opazovanje rezultatov dijakinj, dijakov

1. 

   V Orangeu dvokliknemo gradnik Rezultati dijakov in nastavimo URL: če so dijaki za vnos uporabili povezavo https://data.pumice.si/soba-hamburger, bo URL za rezultate https://data.pumice.si/soba-hamburger/data.

   V izmišljenih podatkih v tem besedilu sta sodelovali dve skupini dijakov, “mojstri” in “vajenci”. V razredu jih bo seveda več.

2. 

   Dvokliknemo Matrika zmot dijakov. Dobimo tabelo, katere vrstice predstavljajo dejanske umetniške smeri, stolpci pa napovedi dijakov. V celicah so števila, ki povedo, koliko slik določene smeri je posamični dijak ali skupina napačno razvrstil v drugo smer. Dijake oz. skupine izbiramo v polju Stolpci.

   Na posnetku (ki kaže izmišljene podatke; v razredu bomo gledali druge, prave), vidimo, da so Mojstri res mojstri, saj so se zmotili pri eni renesančni sliki, ki so jo dali med nadrealistične.

   Vajencem je šlo slabše: med nadrealistične so uvrstili eno renesančno in eno impresionistično sliko, med impresionistične pa eno nadrealistično in eno kubistično, eno impresionistično so razglasili za renesančno, predvsem pa so kar šest nadrealističnih slik dali med kubistične. Pravzaprav so pravilno prepoznali le eno nadrealistično sliko!

3. 

   Zdaj odpremo še Pregledovalnik slik, ki je priključen na matriko zmot dijakov in poskrbimo, da vidimo obe okni hkrati. Če kliknemo na celico v matriki zmot, se v Pregledovalniku slik prikažejo slike, ki so jih dijaki napačno razvrstili. Tako lahko vidimo, katere značilnosti so spregledali ali napačno razumeli.

   Ogledamo si lahko nadrealistične slike, ki so zmedle vajence, predvsem pa bo zanimivo videti, katera renesančna slika je zavedla sicer nezmotljive mojstre.

   V resnici je na prvi pogled videti bolj nadrealistično kot renesančno. Če jo malo povečamo, pa vidimo, da je za nadrealistično čisto preveč … no, renesančna.

Bi to zmogel tudi računalnik?

V nadaljevanju ure lahko pokažemo, kako se z nalogo, ki so jo reševali dijaki, spopade računalnik. Temu je namenjen spodnji del delotoka.

Gradnik Testiraj dobi tri stvari:

• Učne slike, ki smo jih kazali tudi dijaki. Tabela vsebuje številke, ki opisujejo slike in oznako umetniške smeri.
• Učni algoritem, ki se bo naučil razlikovati med smermi.
• Testne slike - namreč prav te, ki so jih razvrščali dijaki. Tudi tu je ob slikah naveden slog, vendar računalnik tega podatka ne bo dobil ob razvrščanju, temveč je tu zato, da lahko ugotovimo, katere slike razvrstil pravilno in katerih ne.

Računalnikova naloga bo torej enaka nalogi dijakov, le da smo dijakom (to uro ali kdaj prej) razložili, kako razlikovati med temi umetniškimi smermi, računalnik pa se bo tega (upamo) uspel naučiti z opazovanjem primerov slik.

1. 

   Odpremo gradnik Matrika zmot v spodnjem delu delotoka. Ker so podatki v nekoliko drugačni obliki, lahko tu uporabimo drug Orangeov gradnik kot za dijake, njegova funkcionalnost pa je enaka.

2. 

   Tako kot prej hkrati odpremo (spodnjo) Matriko zmot in nanjo pripeti Pregledovalnik slik ter si ogledamo slike, pri katerih ga je polomil računalnik.

   Če lahko morda razumemo, kaj počneta renesančna in nadrealistična slika v impresionizmu, pa Narscisova metamorfoza res nima kaj iskati v renesansi. Kaj ga je pičilo, da jo je dal tja?

Zaključek z malo razlage

Če je učitelj pripravljen, lahko za konec pove nekaj o umetni inteligenci. Namreč tole.

Navadili smo se, da je umetna inteligenca vsemogočna in kar “ve”. Pa ni in ne ve.

Ko smo začeli vsi uporabljati velike jezikovne modele, je nekdo odkril, da jih v šahu premagajo celo pol stoletja stari stari računalniški programi, kar je seveda sprožilo posmehovanje v medijih. Veliki jezikovni modeli so računalniški programi, ki oblikujejo besedila podobna besedilom, ki so jih “prebrali” v času učenja. Nič več kot to. Zato seveda ne morejo igrati šaha in posmeha je prej vreden tisti, ki je pričakoval, da ga bodo.

V tej učni uri smo uporabili umetno nevronsko mrežo, ki je bila sestavljena za prepoznavanje vsebine slik (nato pa nekoliko dotrenirana za umetniška dela). S to svojo “predispozicijo” bi bila pri nalogi, ki smo ji jo zastavili, uspešna, če bi v renesansi risali čisto drugačne motive kot v impresionizmu, in v impresionizmu drugačne kot v nadrealizmu in kubizmu. Za to je pač specializirana: pozorna je na vsebino slike, ne njen slog. Da je kljub temu dosegla takšen rezultat, kot ga je - le 4 napake pri 27 slikah, torej 89 % točnost -, je pravzaprav zelo dobro.

Seveda pa bi lahko naredili tudi umetno nevronsko mrežo, ki bi se učila razlikovati med slogi. To bi storili tako, da bi ji pokazali stotine in tisoče slik v različnih slogih. Da se je celo iz borih 53 slik, kolikor jih je v učni množici, naučila razlikovati med slogi, pa je čisto imeniten dosežek.