“Trajnosti naproti s soustvarjanjem na področju STEAM izobraževanja” je naslov, ki zaradi kupa preveč zguljenih modernih besed morda koga odbije. A prvi vtis takšnega skeptika bi bil napačen. Na Pedagoški fakulteti UL so se na prvi dan jeseni zbrali številni učitelji, učenci in dijaki, ki so sodelovali na raznih delavnicah in predavanjih s področja tehnike in naravoslovja. Na delavnicah so svoje pedagoške veščine urili predvsem prihodnji učitelji, študenti Pedagoške fakultete. Na predavanjih pa so svoja razmišljanja, delo in projekte predstavljali profesorji z nekaj fakultet ljubljanske univerze in od drugod.

Med povabljenimi predavatelji je posebej navdušil profesor Ivan Kalaš z Univerze Komenskega v Bratislavi. Opisal je, kako je videti izobraževanje s področja računaništva na Slovaškem (Slovenci jim lahko le zavidamo!). Posebej zanimive so bile njihove “strateške smernice”, kot, na primer, mora biti to izobraževanje stabilno (ne pa, da predmet v določeni šoli izgine, ko gre zagnani učitelj na drugo šolo ali pa se upokoji) in sistematično (stalno, ne pa takšno, da učenci občasno hodijo “na zanimive izlete” na različna področja računalništva). Najbolj pa je fasciniral njihov program Emil, ki izjemno prefinjeno uvaja pouk programiranja že v vrtec in ga nato nadaljuje še daleč v osnovno šolo.

Srečanje pa ni minilo brez Pumic. Projekt smo predstavili skozi učno uro Živalski vrt. Učitelji so se izkazali za primerno nagajive. Ko si je bilo treba izmisliti primer sesalca, so predlagali kita. (To na srečo ni povzročalo nevšečnosti.) Ko smo potrebovali žival, ki bi čim lepše zmedla model, pa so se domislili polža. Kar je prav imenitno, saj je računalnik - pričakovano, vendar očitno ne čisto pravilno - določil, da so polži … ptice.

Kratek povzetek predavanja je na sliki.