Janez Demšar, 27. maj 2026
Nagrada Inženirska iskra
Pumice so prejele nagrado Inženirska iskra.
Takole so povedali ob podelitvi: Projekt na dostopen, sodoben in vključujoč način približuje umetno inteligenco mladim ter jo smiselno povezuje z vsakdanjim učenjem. Učenje o postopkih delovanja strojnega učenja in umetne inteligence vključuje v različne šolske predmete, s čimer spodbuja interdisciplinarno inženirsko razmišljanje, podatkovno pismenost in kritično presojo.

Pred podelitvijo je kolegica vprašala, če mi (torej: avtorju tega prispevka) takšne nagrade pravzaprav kaj pomenijo. Pa sem po pravici povedal, da osebno ne, pač pa vidim njihovo vrednost predvsem pri promociji projekta in s tem povečanju možnosti, da bomo tudi v slovenskih šolah spet kdaj izobraževali inženirje in ne le prihodnjih delavcev v javni upravi. :)
Podelitev je bila v Tržiču in ker za kolesarski izlet ni bilo časa, sem videl vrednost vsaj v tem, da gremo potem še na štruklje.
Potem pa je bilo vse drugače.
Podelitev je bila v BPT, kar je kratica za Bombažna predilnica in tkalnica. Ta je stara že skoraj 150 let in v njej je bilo na vrhuncu zaposlenih 1500 ljudi. Sčasoma je potrebovala več elektrike, kot je je premoglo omrežje, zato so, podjetneži, postavili svoje elektrarne. V devetdesetih letih je tekstilna industrija po vsej Evropi propadla in leta 2004 je zaprla vrata
Ne, ni zaprla vrat. Dobili smo se v lepo prenovljeni hali, ki jo oddajajo za različne prireditve. Podjetje pretežno živi od električne energije in ogledali smo si eno od njihovih elektrarn. Peljali so nas tudi v lepo prenovljene prostore v prvem nadstropju. Celoten kompleks - predvsem pa direktorica, Sabina Gros (ker je niste srečali v živo, si o njej vsaj kaj preberite), ki nas je vodila po stavbi - je žarela od idej in energije. Kar sami se prepričajte, kaj vse se dogaja okrog BPT.
Sledila je podelitev nagrad. Z navdihujočim govorom organizatorjev in, no ja, nekoliko manj navdihujočim govorom predstavnika politike. Potem pa nagrade: čeprav so nam zagotovili, da so bile Pumice nesporni nagrajenec, smo se ob ostalih, ki so dobili nagrado, počutili, kot da ne spadamo čisto zraven. Inženirka iz Bovca, ki dela čudesa po lokalnih šolah. Učenci, ki so izdelali čelado, ki pomaga jamarjem zajemati podatke. Neumorni učitelj iz Slovenskih Konjic …
Ko je bilo uradnega dela konec, je bilo kar težko poloviti vse, s katerimi smo želeli reči še kakšno besedo. Dogodki, kot je bil ta, vlijejo človeku upanje in energijo.
Štrukljem pa se vseeno nismo odrekli. :)
