Slovenski priimki

Aktivnost je mogoče vključiti v:

• slovenščino, kjer se osredotočimo na izvor priimkov in narečja;
• geografijo, kjer lahko služi za ponavljanje regij in večjih krajev;
• zgodovino, saj se v priimkih lepo odraža povezanost različnih regij skozi zgodovino ter rezultat tujih vplivov.

Besedilo zato ni strogo oblikovano kot učna ura, temveč opisuje možna vprašanja in različne zanimivosti, ki jih lahko raziskujemo v odvisnosti od tega, pri katerem predmetu to počnemo in v katerem razredu.

O podatkih

Podatki se nanašajo na 200 najpogostejših slovenskih priimkov okrog leta 2000.

• Datoteka “priimki-slovenija.tab” vsebuje koordinate naslovov 100.000 “oseb” s temi priimki. Pogostosti priimka v podatkih in geografska porazdelitev ustrezata dejanskim porazdelitvam okrog leta 2000, vendar ne gre za resnične osebe, ki bi živele na teh koordinatah (razen po naključju). Če si podatke ogledamo na zemljevidu, je očitno, da večina živi na krajih, kjer dejansko ni hiš.
• Vrstice datoteke “obcina-po-priimkih.tab” ustrezajo občinam, stolpci pa priimkom. Za vsako občino je tako zapisano, koliko oseb z določenim priimkom živi v njej.
• Datoteka “priimki-po-obcinah.tab” je podobna, le da so v njenih vrsticah priimki, v stolpcih pa občine.

Izvor priimkov

V začetku lahko z učenci podiskutiramo kaj od spodnjega.

So imeli ljudje vedno priimke? Od kdaj imamo priimke v Sloveniji?

Prvi priimki v Sloveniji so iz 13. stoletja, zares pa se začnejo uporabljati v 15. in 16. stoletju. Prav vsi pa so jih dobili leta 1870, ko je tako zaukazal cesar Jožef II.

Zakaj sploh imamo priimke?

Da lahko razlikujemo med osebami z enakim osebnim imenom.

V čem so si podobni angleški Peterson, nizozemski Peterzoon, slovenski Petrovič, španski Perez, bolgarski Petrov?

Vsi pomenijo “Petrov sin”. Če sta nekje živela dva Franceta, so ju lahko razlikovali tako, da so povedali še, kdo je njun oče, eden je bil Petrov France (ali France Petrovič), drugi pa morda Gregorjev France (ali France Gregorič). Ko so se priimki uveljavili, pa se je nekdo pisal Petrovič, čeprav je bil njegov oče morda Jernej in bi ga bilo bolj prav klicati Jernejčič. (Seveda so tudi druge možnost. Če je bil France bolj kisle sorte, so ga morda klicali France Jesih, če vesele, pa France Vesel ali pa France Prešeren.)

V nekaterih državah, na primer Rusiji, nimajo le imena in priimka, temveč, uradno, na vseh dokumentih, tudi očetovo ime. Oče velikega pisatelja Leva Nikolajeviča Tolstoja je moral biti Nikolaj, oče skladatelja Sergeja Vasiljeviča Rahmananinova pa je bil nedvomno Vasilij. Nekatere kombinacije so tako pogoste, da zanje obstajajo ustaljene okrajšave. Če Aleksander svojega sina poimenuje Aleksander, mu ne bodo govorili Aleksander Aleksandrovič, temveč kar Sansanič. Josifovega sina Pavla pa ne bodo klicali Pavel Josifovič, temveč preprosto Palosič.

Priimkov si torej niso izmišljali kar tako, naključno. Priimki lahko očitno izvirajo iz imen. Se spomnimo še kakšnega?

Klemenčič, Pavlovič, Pavlič, Gregorič, Primožič, Jurkovič… Čeprav se takšni priimki končajo s končnico -ič, ki je sicer tipična za priimke iz drugih delov nekdanje Jugoslavije, gre za izvorno slovenske priimke. Ima kdo v razredu priimek, izpeljan iz imena?

Odkod še lahko prihajajo priimki? Ste opazili, da je v Sloveniji veliko priimkov, ki izhajajo iz imen živali?

Učence lahko izzovemo, da naštejejo čimveč takšnih priimkov, na primer Čuk, Medvek, Volk, Vovk, Vouk, Sova, Jarc, Oven, Jazbec, Zajc, Zajec, Jereb, Jelen, Maček, Golob, … Najbrž so Medved govorili komu, ki je bil orjaške postave, ali pa, morda, zelo zaraščan, ali pa je bilo na njem kaj drugega medvedjega. Zajec je utegnil biti plašen ali poskočen, Volk pa, hm, požrešen?

Ima kdo v razredu morda takšen priimek?

Če je bil Jani kovač, so ga lahko klicali kovač Jani. Ali Jani Kovač. Če je bil bolj majhen - ali pa, verjetneje, kovačev sin -, pa je bil Jani Kovačič. Poznamo še kak priimek, ki izvira iz poklica?

Kovač, Kuhar, Žagar, Mlinar, Pečar, Ribič, Kolar (kdo so kolarji?), Kmet, Furman (kdo pa so furmani?!), Jager (lovec), Žnidar/Žnidaršič/Žnidarič (iz popačenega nemškega Schneider, krojač), Hafner (lahko tudi Lončar; v Angliji pa bi bil to Potter - poznamo koga s tem priimkom?).

Kralj, Škof, Fuerst in Cesar pa najbrž niso kraljevali in škofovali, temveč so zgolj delali pri kralju, škofu, vojvodi ali celo cesarju. Ali pa imeli s tem kako drugo povezavo.

Ima kdo v razredu priimek, ki izvira iz poklica?

Nekateri priimki pa povedo, odkod se je nekdo priselil v kraj. Če je Luka prišel z Gorjancev, je bil to Luka Gorjanc, če z Dolenjske, pa Luka Dolenc. Poznamo še kak tak priimek?

Kranjc, Krajnc in Kranjec; Horvat v številnih različicah; Gorenjc in Dolenc; Lah in Furlan (tega lahko prihranimo tudi za kasnejši trenutek v aktivnosti!); Kočevar in Hočevar; Štajerc; Nemec; Ogrin in Vogrin; Purgar in Purger (iz nemškega Burger, meščan)…

Pogostost priimkov

Kateri so najpogostejši slovenski priimki?

Z gradnikom Datoteka odpremo datoteko “priimki-slovenija”. Gradnik povežemo z gradnikom Škatla z brki. Tam izberemo spremenljivko “priimek”, skupino “priimek” in uredimo po pogostosti skupin.

Porazdelitev je zanimiva: najpogostejša priimka sta nekako dvakrat pogostejša od tretjega najpogostejšega, nato pa pogostost hitro pade. Prva dva sta torej NOVAK in HORVAT. Učencem lahko pustimo, da uganejo prvega; drugega bodo uspešno uganili samo … no, vemo, v katerem koncu Slovenije. Saj vemo, ne? Ne? Potem pa le berite naprej. 😃

Podatke lahko opazujemo tudi z gradnikom Porazdelitve, vendar zaradi velike količine podatkov težje vidimo imena priimkov. To popravimo tako, da si jih prikažemo v tabeli. Sestavimo delotok Datoteka - Porazdelitve - Tabela. Privzeta povezava med Porazdelitve in Tabela ni takšna, kot bi si jo želeli, zato dvakrat kliknemo najo ter povežemo Podatki o porazdelitvi s Podatki.

V tabeli ugledamo seznam, urejen po pogostosti.

Za kakšne priimke gre? Odkod prihajajo?

• Novak je nekdo, ki so ga vpoklicali v vojsko, ali pa je na novo prišel v vas, lahko je tudi nekdo, ki je izsekal in očistil nek gozd, da je iz njega naredil njivo.
• Horvat je najbrž prišel s Hrvaške, pa so ga klicali Horvat.
• Kovačič izhaja iz kovača.
• Krajnc je očitno prišel s krajnske dežele. (In ne s Kranjske, saj bi bil potem Kranjc.)
• Zupančič je pomanjševalnica Zupan in utegne pomeniti župana ali upravnika. Ali koga povezanega z njim.
• Potočnik bo preprosto nekdo, ki živi kje blizu potoka.

Razpored priimkov po Sloveniji

So vsi priimki enako pogosti po vsej Sloveniji?

(Če gre za manjši kraj, lahko učence tu vprašamo o tem, kateri priimki so najpogostejši v njihovem kraju. Tipične priimke najlažje najdemo na pokopališču. V manjših krajih na pokopališčih običajno prevladuje nekaj priimkov. To je sploh priporočljiva vaja za šolske izlete. V nekem kraju stopimo na pokopališče, pa vidimo, da se tam bolj ali manj vsi pišejo Štajdohar.)

Gradnik Datoteka povežemo z gradnikom Izberi vrstice, tega pa z Zemljevid.

Zdaj v Izberi vrstice izbiramo priimke in na zemljevidu vidimo, kje se pojavljajo.

Zakaj bi bili Horvati ravno tu? Ljudi, ki so se priselili s Hrvaške, so v različnih narečjih klicali Hrovat, Hrobat, Horvatin, Horvatič… Horvat je očitno pomurska različica tega priimka.

Na tem mestu lahko

• opazujemo različne priimke in razmišljamo o tem, čemu so prav tam, kjer so;
• opazujemo lokacije nekaterih drugih pogostih priimkov (Novaki so povsod, Zupanci so na Gorenjskem);
• opazujemo porazdelitev priimkov, ki so pogosti v regiji, v katerih se nahaja šola ali pa priimke učencev, ki se pojavijo v teh podatkih;
• poiščemo kaj strogo lokaliziranih priimkov, na primer Trček, Toplak, Gomboc ali Ramšak.

Tule je še nekaj zanimivih vprašanj.

• Zakaj so Gorenjci na Dolenjskem, Dolenci pa povsod, razen na Dolenjskem?
• Zakaj so Furlani na Goriškem in Primorskem? Kaj pomeni priimek?
• Do kod so se priseljevali Korošci?
• Kje v Sloveniji so potrebovali Kovače? Tam kot Novake - povsod. :)

Dolenc	Gorenc
Kovač	Korošec
Furlan	Trček

Podobnosti regij

Nas zanima, kako lahko razdelimo Slovenijo v regije glede na priimke? In kaj nam to pove o naši zgodovini?

Začeli bomo s podatki o priimkih v določeni občini. Na podlagi teh bomo združili občine v določeno število gruč in te gruče bodo predstavljale “priimkovne regije” Slovenije.

Sestavili bomo takšen delotok:

• V Datoteka naložimo “priimki-po-obcinah.tab”
• V Razdalje izberemo kosinusna. To bo izračunalo razliko med vsemi pari občin: dve občini sta si tem podobnejši, čim podobnejši sta pogostosti priimkov v njima. Ker so občine različno velike, moramo pogostosti priimkov gledati “relativno”; za to poskrbi kosinusna razdalja. (V podrobnejšo razlago se tu ne bomo spuščali.)
• V Hierarhično gručenje pod Razdalja med gručami izberemo Wardova. (Tudi tega ne bomo podrobneje razlagali.)

Na desni strani gradnika Hierarhično gručenje zdaj vidimo hierarhijo skupin. Šmartno pri Litiji je očitno pri Litiji, Dol pri Ljubljani pa je samo okrog hriba, zato ni čudno, da imajo tudi tam podobne priimke. Onstran manjšega grebena hribčkov so Domžale, od koder vodita sosednji dolini v Moravče in Lukovico. Te tri občine imajo podobne priimke, torej tvorijo svojo skupino, hkrati pa so podobni skupini Litija, Šmartno pri Litiji in Dol pri Ljubljani, saj so se ljudje očitno selili sem in tja med temi dolinami, zato so se priimki mešali.

Nekatere manjše občine se znajdejo tudi na čudnih mestih: skrajno vzhodni Bovec je ob skrajno južnem Kostelu. Kdo od njiju ne sodi tja, kamor je postavljen? (Bovec. Iz Kostela se mimogrede dvignemo v Loški potok in od ondod spustimo v Ribnico.)

Prav tako so na čudnih mestih Ljubljana, Jesenice, Piran, Kočevje. Zakaj tako, lahko le ugibamo: morda so to kraji, v katere so se priseljevali iz vseh koncev Slovenije: v Ljubljano, ker je glavno mesto, v Jesenice morda zaradi industrije in je število delavcev v železarni preseglo število domačinov, Piran je ob morju in se zato morda selijo vanj, Kočevsko pa je bilo po drugi svetovni vojni praktično izpraznjeno, zato so v te kraje množično preseljevali ljudi od drugod. Kraji z neko splošno mešanico priimkov so si med seboj morda podobni.

V razredu lahko v tem trenutku poiščemo svojo občino in pogledamo, kam sodi.

Očitno je tole tudi lepa priložnost za ponavljanje geografije Slovenije v devetem razredu.

Hierarhično gručenje ne določi števila skupin, temveč sestavi hierarhijo. Število skupin določimo sami, tako da na nekem mestu “prerežemo” hierarhijo ali pa povemo, koliko skupin bi želeli, pa bo računalnik sam določil rez. Tule bomo uporabljali slednje. Izberemo “Prvih N” in s pritiskanjem na tipki gor in dol ob številki določamo število skupin.

Za začetek zahtevajmo dve skupini. Gradnik Hierarhično gručenje povežimo z gradnikom Geokodiranje (glej gornjo sliko), ki bo vsaki občini priredilo koordinate na zemljevidu. (Pomembne so le nastavitve v gornjem delu, kjer povemo, da mora opazovati stolpec “občina”, ki naj mu pomeni “ime regije”.)

Nadaljujemo z gradnikom Barvni zemljevid, ki obarva vsako občino glede na skupino, ki ji pripada. Barvni zemljevid nastavimo, kot kaže slika: povečati moramo nivo podrobnosti, da bo barval občine in ne širših področij.

Če bi torej razdelili Slovenijo na dve regiji, bi bila delitev takšna:

Očitno je bilo Pomurje v slovenski zgodovini “regija zase”. (Prekmurščina, na primer, je za mnoge najtežje razumljivo slovensko narečje, saj se v njem čuti madžarski vpliv.)

Posebnosti, kot je Loški potok, ignorirajmo. Morda je občina preredko poseljena in imamo premalo priimkov oseb iz nje, ali pa so njeni priimki preveč unikatni in ne nastopajo med najpogostejšimi 200. Najbrž predvsem prvo.

Če v Hierarhičnem gručenju povečamo število skupin na 3, se izluščita Koroška in z njo vzhodnejši del Štajerske. To pomeni, da so si dolenjski, gorenjski, notranjski in primorski priimki v primerjavi s štajerskimi (kaj šele pomurskimi) relativno podobni med sabo. Tu torej teče neka zgodovinska notranja meja; tu čez je bilo selitev manj kot v preostalih delih Slovenije.

Ko zahtevamo štiri skupine, še ne razdelimo velike, osrednje skupine, temveč ločimo Prekmurce od Prlekov! (Kje je meja? Mura. Prekmurci so prek Mure, Prleki pa ne, temveč so nekako med Dravo in Muro.) Potemtakem imajo Prleki vendarle prav, ko se hudujejo, če jih imamo za Prekmurce, saj je razlika med njimi vendar večja kot med Gorenjci in Dolenjci!

Tri gruče

Štiri gruče

Šele pri petih skupinah se od glavne skupine ločita Primorska (vključno s severno Primorsko, to je Bovcem) in Notranjska. Kdor je kdaj poslušal, kako govorijo v Ilirski Bistrici, ve, da imajo več skupnega s Primorci kot Dolenjci ali Rovtarji. Zanimivo, da to sega celo do Ribnice. Morda to pomeni, da je bil ta del bolj povezan s Primorsko in, naprej, Trstom, kot s severnejšimi ali vzhodnejšimi deli Slovenije. (Kako se imenuje pokrajina med Cerknico in Ribnico? Vemo za kakega slavnega Slovenca, ki je živel tam nekje in je tovoril kresilno gobo in bruse ter je na enem od svojih trgovskih potovanj srečal cesarja, ki se je namenil s kočijo v Trst?)

Pri šestih skupinah gredo na svoje zahodni Gorenjci in Rovtarji (kje so pravzaprav Rovte?). Vzhodna Gorenjska (Kamnik), južna Štajerska (točneje: spodnje Posavje) ter Dolenjska s Kočevskim, pa ostanejo skupaj.

Tako lahko delimo naprej, dokler je smiselno.

Pet gruč

Šest gruč

Podobnosti priimkov

Če namesto datoteke “priimki-po-obcinah.tab” v gradniku Datoteka naložimo “obcine-po-priimkih.tab”, lahko naredimo gručenje priimkov. Tisti, ki so si blizu v gručenju, so si bolj verjetno sosedje tudi v resnici. Na zemljevidu pa jih žal ne moremo prikazati, Razdalje izračunajo razlike med priimki, tako da podatki od te točke naprej vsebujejo le priimke, ne pa njihovih lokacij.