Kaj je umetna inteligenca, prof. Zupan?

Kaj je umetna inteligenca, njena raba in kdaj lahko raba postane zloraba? O tem ter o programu Orange se je januarja 2022 z Delovo novinarko pogovarjal prof. dr. Blaž Zupan, predavatelj na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko, ki se že dolgo ukvarja s področjem podatkovnih ved, strojnega učenja in umetne inteligence.

Predstav o umetni inteligenci je veliko. Te predstave pa niso nujno točne, še posebej, če izhajajo iz strahu, ki ga podpihuje neznanje. V prispevku je predstavljeno razmišljanje sogovorcev Anje in Petra. V njunih predstavah o umetni inteligenci čutimo strah, skrbi ju neugodno razmerje med človekom, ki je majhen in nemočen, in tehnologijo, roboti, ki “bodo v prihodnosti znali razmišljati sami”, človeška zmotljivost pa bo tarča njihove višje moči. Miha pa ob koncu pomiri strahove, ko pove, da gre pri umetni inteligenci večinoma za obdelovanje podatkov. Rezultati, ki jih proizvedejo sistemi in orodja umetne inteligence, dajejo vtis, da gre za pametne rezultate. A sploh ni nujno, da je tako, še doda.

Seveda se v prispevku izkaže, da je odgovor na strahove v zvezi s tehnologijo umetne inteligence izobraževanje. Prof. dr. Blaž Zupan in prof. dr. Janez Demšar, ki sicer predavata na Fakulteti za računalništvo in informatiko, zato o umetni inteligenci že dolgo poučujeta tudi splošno javnost, ne glede na profil in starost.

Prof. Zupan utemeljuje potrebo po poznavanju umetne inteligence: pomembna je, ker bo, skupaj z biotehnologijo, zaznamovala 21. stoletje. Dobro bi jo bilo poznati tudi zato, ker je vsako tehnologijo, ki je ne poznamo, enostavno zlorabiti proti nam. Podatki, s katerimi operirajo algoritmi umetne inteligence, so po Zupanovih besedah nova nafta, a nanje se trenutno spoznajo večinoma le tisti, ki s podatki in podatkovnimi tehnologijami vsakodnevno rokujejo. Zupan nas opomni na odmeven primer izpred nekaj let, ko je Mark Zuckerberg, ustanovitelj podjetja Facebook, zdaj Meta, ameriškemu senatu pričal o izkoriščanju podatkov. Zupan pravi, da je bilo zanj prav boleče opazovati, kako malo so kongresniki in izpraševalci vedeli in razumeli o temi izkoriščanja podatkov.

Da pa umetna inteligenca ni nujno zelo zahteven in težko razumljiv koncept, razumemo, če poznamo primer za spoznavanje z umetno inteligenco, ki ga je prof. Zupan za osnovnošolce in osnovnošolke druge triade pripravil s kolegom predavateljem in pedagogom, dr. Janezom Demšarjem. Učenci četrtih in petih razredov se lahko s pomočjo razvrščanja listov različnih dreves spoznavajo s principi umetne inteligence. Učenci naberejo liste različnih dreves, jih fotografirajo in fotografije prenesejo na računalnik, kjer v primernem okolju sestavijo postopek, ki se nauči prepoznavanja vrste dreves na podlagi slik listov.

Profesorja Zupan in Demšar s številnimi kolegi vodita tudi razvoj orodja za podatkovno rudarjenje Orange. Z njim je mogoče enostavno kombinirati postopke strojnega učenja in jih uporabljati na poljubnih podatkih. Odlikujejo ga grafične predstavitve podatkov in jasne, razumljive vizualizacije. Pomembna lastnost orodja pa je tudi, da je z njim enostavno razložiti, kako je do rezultatov prišlo. Orange je in bo ostal odprtokoden, saj prav to omogoča razširjenost v izobraževanju, kar je eden njegovih glavnih ciljev.

Ob koncu prof. Blaž Zupan pove, kako umetno inteligenco razume sam. Po njegovih besedah je umetna inteligenca “skupek računskih postopkov in algoritmov, ki računalniku omogočajo, da na podlagi podatkov pride do zaključkov ali akcij, ki se nam ljudem zdijo inteligentne, podobne tem, ki bi jih naredil človek”.

Povzeto po “Umetna inteligenca je samo orodje, kot kladivo,” Senica, S., 30. 1. 2022. Foto: Črt Piksi za Delo.