V projektu Pumice razvijamo aktivnosti za poučevanje umetne inteligence v šolah. Svet za razvoj pri SAZU je 26. septembra organiziral posvet na to temo in tako spodbudil javno razpravo o tem, kako izobraževanje o umetni inteligenci (UI) vključiti že v osnovno in srednje šolstvo. Pobudnik posveta, dr. Blaž Zupan, je za začetek spomnil, da je UI prodrla v vse pore našega življenja in bo posegla v vse stroke in poklice ter morda usodno spremenila svet. “Obenem pa o delovanju te tehnologije, ki ima vedno večji vpliv na delovanje družbe ter vsakega posameznika, večina ve malo ali pa nič. Takšno stanje, v katerem je družba podvržena tehnologiji, ki je ne razume, ni neizbežno. Osnovni koncepti umetne inteligence so relativno preprosti. Poučevanje uporabe umetne inteligence in predstavitev njenih osnovnih konceptov bi bilo zato smiselno vključiti že v osnovne in srednje šole, to znanje pa nadgraditi v višjem in visokem šolstvu.”

Udeležence sta pozdravila predsednik Sveta za razvoj pri SAZU dr. Igor Emri in Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh. Na okrogle mize so nato sodelovali še profesorji z UL FRI dr. Ivan Bratko, dr. Andrej Brodnik in dr. Janez Demšar, pedagoški svetovalec na Zavodu RS za šolstvo za področje računalništva in informatike mag. Radovan Krajnc, direktor Zavoda za šolstvo dr. Vinko Logaj, dr. Marko Munih z UL FE, slovenski naj-učitelj 2022 Uroš Ocepek s Srednje in poklicne šole Trbovlje, vodja Službe za digitalizacijo izobraževanja Ministrstva za vzgojo in izobraževanje dr. Igor Pesek, soustanovitelj podjetja Zemanta in član uprave družbe Outbrain Andraž Tori, učiteljica s Srednje ekonomske šole v Mariboru Maja Vičič Krabonja, učiteljica in svetovalka na Gimnaziji Murska Sobota Romana Zver ter urednik Sobotne priloge Dela dr. Ali Žerdin.

Rezultati diskusije ne kažejo razloga za optimizem. Slovenija je bila vedno med najmočnejšimi državami na področju teoretičnega razvoja umetne inteligence in slovensko programsko opremo za poučevanje UI uporabljajo po vsem svetu. Ob tem pa slovenski šolski sistem niti v trenutni reformi - za razliko od drugih evropskih držav - ne uspe najti prostora za računalništvo v šolah, čeprav je Slovenija spolzela že na rep digitalne pismenosti v Evropi. Nas bodo pri poučevanju umetne inteligence, kjer bi lahko bili za zgled drugim, res prehitele države, kot so Luksemburg, Irska in Nemčija, ki nameravajo pri tem uporabljati slovensko pedagoško znanje in v Sloveniji razvite podporne tehnologije? Ali pa se bo vendarle našla politična volja, da slovenskim učencem, dijakom in študentom omogočimo, da bodo lahko v prihodnosti konkurirali svojim vrstnikom iz drugih držav?

(avtorja slike: Marko Zaplatil/Igor Lapajne, ZRC SAZU)