DALI4US je projekt vrste Erasmus s podobno temo kot Pumice, v katerega so poleg slovenskih učiteljev vključeni tudi učitelji iz Irske in Luksemburga. 19. oktobra smo v Luksemburgu izvedli poskusno delavnico za luksemburške učitelje, ki poučujejo v višjih razredih osnovne šole.

Za začetek smo se usedli na tramvaj in se odpeljali v bližnji park, kjer smo zbrali različne vrste listov - nekaj breze, nekaj javorja, nekaj bukve… V učilnici smo se razdelili v skupine in liste razvrstili po obliki, pri čemer smo razmišljali o tem, kako bi se naloge lotili njihovi učenci. Vsaka skupina je delala po svoje - najbrž tako, kot bi po svoje delala vsaka skupina učencev.

Ideja je bila, da učenci, pardon, učitelji, spoznajo idejo gručenja. Konkretno, hierarhičnega gručenja, saj smo liste najprej razdelili v dve skupini, tidve skupini v še manjše skupine in tako naprej, dokler se nam posamična skupina ni zdela dovolj enotna.

Nato so liste fotografirali, jih naložili v Orange in podoben postopek izvedli še z njim. Mimogrede smo jim povedali nekaj o tem, kako deluje gručenje, pa kaj globoke nevronske mreže pravzaprav počnejo s slikami, in kako lahko na enak način kot drevesne liste obravnavamo tudi slike hiš ali oblakov.

Z delavnico smo želeli predvsem dobiti povratno informacijo od učiteljev: kako jim je všeč tak pristop, se jim zdi primeren za šole, se čutijo zanj dovolj usposobljeni, kakšno pomoč bi potrebovali …

Rezultat? Učiteljem je bil všeč predvsem prvi del, brez računalnika. Program Orange se jim je zdel preobsežen; mislim, da jih je prestrašilo predvsem veliko število možnosti, ki jih pravzaprav ne potrebujejo. Koristna kost za razmišljanje.