Družbeno-ekonomske značilnosti držav

Spodnji načrt aktivnosti obsega raziskovanje in vizualizacijo podatkov, diskusijo o kvaliteti življenja v različnih državah, razlago mer razdalje, postopka hierarhičnega gručenja in analizo njegovih rezultatov. V tej obliki zahteva dve šolski uri. V praksi jo seveda prilagodimo razpoložljivemu času in ciljem, ki jih želimo doseči. Predvsem lahko, če želimo, izpustimo začetno motivacijo na temo dolžine šolanja in pričakovane življenjske dobe.

Uvod

Koliko let je potrebno hoditi v šolo? Koliko let je obveznih - in koliko let se šolamo v poprečju? Kako pa je s tem v drugih državah? Je povsod po svetu tako kot v Sloveniji? Ali pa kje otrokom ni potrebno hoditi v šolo? Vsaj ne toliko časa, kot morajo pri nas? Bi raje živeli v takšni državi?

Imamo o tem kakšne podatke?

Opazovanje podatkov

Podatke, primerne za odgovore na ta vprašanja, (med drugim) zbira Svetovna banka. Najdemo jih v gradniku Zbirke podatkov. Nahajajo se med slovenskimi podatki pod imenom ‘Indeks človeškega razvoja (HDI)’ (lahko pa izberemo tudi angleško verzijo, ki se imenuje ‘HDI-edu’ in se potemtakem nahaja pod angleškimi podatki). Dvakrat kliknemo nanje, da jih naložimo oziroma aktiviramo.

Ko so podatki naloženi v Orange, jih povežemo v gradnik Porazdelitve. (Učenci lahko temu sledijo zgolj frontalno in začnejo uporabljati računalnike kasneje.) Izberemo podatek “Povprečna dolžina šolanja” in nastavimo širino koša na 2 leti.

Vidimo, da obstajajo države, v katerih se v poprečju šolajo manj kot dve leti, in države, v katerih se v poprečju šolajo 2-4 leta. Bi živeli tam? Morda: za katere države pa gre?

Gradnik Porazdelitve povežemo s Tabelo in z Barvnim zemljevidom. Če zdaj izbiramo podatke v Porazdelitve, se izbrane države pokažejo v tabeli in na zemljevidu. Tole so države, v katerih se v poprečju šolajo manj kot štiri leta.

Tu lahko preverimo znanje učencev o razmerah v teh državah. So varne? Se v njih širijo kake posebno zoprne bolezni? Kakšen je v teh državah položaj žensk, manjšin?

Za ilustracijo povezanosti dolžine šolanja s kvaliteto življenja pokažemo razsevni diagram, v katerem položaj vzdolž vodoravne koordinate ustreza dolžini šolanja, položaj vzdolž navpične pa pričakovani življenjski dobi. Dodamo lahko tudi regresijsko premico, da vidimo trend.

V državah, v katerih se manj časa šolajo, ljudje tudi mlajši umirajo. Povezava je praktično linearna: deset let več šole pomeni štirideset let daljše življenje. Bi bili pripravljeni hoditi v šolo leto dni dlje, če bi zato potem štiri leta dlje živeli?

Tako pridemo do spoznanja, da je z izobrazbo prebivalstva najbrž povezan tudi splošen nivo življenja, kot, na primer, kvaliteta zdravstvenega sistema. Seveda relacija ne deluje individualno: podatki so na nivoju držav, ne posameznikov. Pričakovana življenjska doba ni odvisna od tega, koliko se šola posameznik, temveč od tega, koliko se šolajo v posamezni državi. Obenem povezava ni vzročna, gre zgolj za korelacijo.

Države, ki so si podobne po nekem kriteriju, so si očitno podobne tudi po drugih.

Podobnosti držav

Bi lahko oblikovali skupine podobnih si držav?

Kako definiramo “podobnost”? Sta si Slovenija in Hrvaška podobni? Pa Slovenija in Avstrija? Učence poskusimo napeljati, da ne razmišljajo o naravnih danostih in geografiji, temveč o tem, “kako živijo ljudje” v teh državah, torej o družbeno-ekonomski situaciji. (Na primer: kaj pa Slovenija in Vietnam? Oboji imamo gore in gozdove, reke in morje.) Če državo opisujemo glede na vreme, bi povedali, kakšne so najvišje in najnižje temperature, koliko dni na leto jo, v poprečju, pokriva sneg, koliko dni na leto v poprečju dežuje… Kako pa bi državo opisali glede na to, kako ljudje v njej živijo? Kakšne podatke bi lahko zbrali?

Primerni podatki so podatki Svetovne banke, ki smo jih površno pogledali v prejšnjem razdelku. Zdaj jih pokažemo v tabeli in z učenci na hitro preletimo spremenljivke, ki so v njih. Gre za podatke o indeksu človeškega razvoja (Human Development Index), zato vsebujejo spremenljivke, kot je pričakovana življenjska doba, delež brezposelnosti, precepljenost, število zdravnikov na tisoč prebivalcev, bruto družbeni proizvod, enakost med spoloma in podobni.

Kako bi torej, na podlagi teh podatkov, definirali podobnost med parom držav? Najpreprosteje gre tako: za vsako spremenljivko pogledamo razliko med državama in te razlike seštejemo. Seštevati moramo absolutne vrednosti, torej velikost razlike ne glede na to, ali je podatek večji pri prvi ali pri drugi državi. Poleg tega moramo popaziti na različne merske lestvice: podatke je potrebno normirati tako, da vsaka spremenljivka prispeva enako. (Več o tem v pomožni aktivnosti Razdalje.)

V Orangeu izračunamo razdalje z gradnikom Razdalje (primerna nastavitev za te podatke: Vrstice, Evklidska (normalizirana)). Ta izračuna matriko razdalj med vsemi pari objektov, na primer vrstic. Razdalje lahko opazujemo z gradnikom Matrika razdalj. Če nastavimo oznake na Country, bodo vrstice in stolpci označeni z imeni držav. Tako lahko vidimo, na primer, da je razlika med Katarjem in Nemčijo bistveno večja od razlike med Nemčijo in Poljsko.

Če smo doslej delali frontalno, morajo učenci najkasneje tu začeti sami delati na računalnikih, da bodo kasneje lahko odgovarjali na zastavljena vprašanja.

Gručenje

Ko izračunamo razdalje med vsemi pari držav, lahko oblikujemo skupine. Pri tem je najbolj praktično uporabiti hierarhično razvrščanje v skupine. To deluje tako, da je v začetku vsaka država skupina zase; imamo torej toliko skupin, kolikor je držav. Nato v vsakem koraku združimo najbolj podobni državi oziroma skupini. Tako se skupine združujejo v vedno večje skupine, dokler na koncu ne združimo vseh držav v eno samo skupino.

Postopek je možno razložiti s kinestetično aktivnostjo, v kateri oblikujemo skupine učencev glede na dva izmišljena kriterija, na primer znanje matematike in spretnost pri nogometu. Glej pomožno aktivnost Hierarhično gručenje.

Nato podatke iz gradnika Razdalje povlečemo v Hierarhično gručenje. Uporabimo Wardov izračun podobnosti med skupinami (Razdalja med gručami: Wardova). Oznake nastavimo na Country.

Dobimo drevo (dendrogram), ki kaže hierarhijo gruč držav. Za večjo preglednost lahko že v tem trenutku razdelimo drevo na določeno smiselno število gruč, tako da kliknemo znotraj dendrograma.

Učence vprašamo, ali prepoznajo geografske regije, ki jim pripadajo posamezne gruče.

Hierarhično gručenje povežemo z Barvnim zemljevidom. Za “Vrednost” izberemo “Gruča”, “Prikaži” pa naj bo “Večina”. Tako bo vsaka država obarvana glede na gručo, ki ji pripada.

V hierarhičnem gručenju lahko izbiramo različna števila gruč in opazujemo, kako svet bolj ali manj podrobno razdelimo glede na razvitost.

Opazujemo dendrogram. Učenci lahko nato z delom v skupinah odgovorijo na naslednja vprašanja.

• V kateri večji skupini držav se nahaja Slovenija?
• Katere države so najbolj podobne Sloveniji?
• Poišči skupino, ki vsebuje evropske države.
• Kako se deli?
• Katere neevropske države vsebuje? Zakaj? (Ker združujemo države glede na družbeno-ekonomske značilnosti in ne glede na fizično bližino.)
• So v tej skupini držav tudi države, ki jih v njih ne bi pričakoval? (Kuba?)

Analiza razlik med skupinami

Najpomembnejši del, z vidika geografije, je opazovanje razlik med skupinami. V ta namen dodamo Škatlo z brki. Dvokliknemo na povezavo med hierarhičnim gručenjem in vizualizacijo škatle z brki ter povežemo izhod Podatki (namesto izhoda Izbrani podatki) z vhodom v Škatli z brki.

Učencem pokažemo preprosto primer škatle z brki brez delitve v skupine, na primer, Škatli z brki, ki kaže pričakovano življenjsko dobo. Podrobna razlaga ni potrebna; zadošča, da znajo poiskati poprečje in razumejo, da širina škatle predstavlja različnosti znotraj skupine.

Če v Hierarhičnem gručenju izberemo posamezno skupino (npr. gručo, v kateri je večina afriških držav), v Škatli z brki pa imamo kot “Skupine” izbrano “Izbrani podatki”, vidimo, po čem se ta skupina razlikuje od ostalih držav na svetu. V Škatli z brki lahko izberemo “Uredi glede na različnost po skupinah” in dobimo seznam, ki ima na vrhu podatke, po katerih se te države najbolj razlikujejo. Afriške države, na primer, se razlikujejo od ostalih glede na pričakovano življenjsko dobo, smrtnost pred enim letom, izobrazbo …

Če namesto tega razdelimo celoten svet na gruče (s klikom izven gruče), vidimo, po čem se najbolj razlikujejo gruče. Lahko pa izberemo dve skupini (kliknemo znotraj ene, nato pa pritisnemo Shift in kliknemo znotraj druge skupine) in potem opazujemo razlike med tema skupinama. Za to je prikladneje, če dvokliknemo povezavo med hierarhičnim gručenjem in škatlo z brki ter ponovno izberemo samo Izbrani podatki, da v škatlo z brki ne pridejo preostale, neizbrane države. Tako lahko vidimo, na primer, kakšna je razlika med zahodno- in vzhodnoevropsko skupino.

Učencem lahko frontalno pokažemo, kako uporabljati Škatlo z brki za takšno primerjanje skupine, nato pa jim damo naloge za skupinsko delo. Na primer: Poišči skupino bližnjevzhodnih in severnoafriških držav. Po čem se najbolj razlikujejo od evropskih?

Videti je, da se države osrednje Afrike delijo v dve skupini. Kakšne so razlike med njimi? V kateri skupini je stanje boljše?