Inteligentni papir

Aktivnost se ne navezuje na noben drug predmet kot računalništvo, pomembna pa je zaradi debate o tem, kaj je pravzaprav umetna inteligenca - in ali je ta pravzaprav sploh možna.

Hkrati lahko služi kot uvod v Računalnik iz bombonov, saj nam olajša razumeti, kaj se dogaja v ozadju učenja igranja igre.

Aktivnost izvira iz zbirke CS Unplugged, v slovenščini Vidra.

Pogovor pred igro

Otrokom zatrdi, da je list papirja, ki ga držiš v roki, pametnejši od vseh ljudi v tej sobi. Napelji v debato, kako bi bilo to možno dokazati. Popusti, da papirjeva inteligenca ni splošna, pač pa je papir boljši (točneje: nič slabši) od ljudi v igranju določene igre. Sicer ne zna igrati šaha, pač pa je tako dober v križcih in krožcih, da ni bil še nikoli premagan.

Več idej, kako peljati uvodni pogovor - ki je pomemben za razumevanje sporočila te aktivnosti - v dodatnem gradivu za učitelje

Igra

1. Razloži, da papir nima oči in rok, zato ne more videti in risati. Potreboval bo nekoga, ki bo to počel namesto njega, vendar bo delal striktno po navodilih, ki mu jih bo dajal papir. Poišči nekega učenca in mu daj papir z navodili.

2. Poišči prostovoljca, ki bo tekmoval proti papirju. (Po možnosti naj ne bo predober, sicer ne bo zanimivo…) Razloži, da to ne bo tekma med človekoma, pač pa med človekom in papirjem.

3. Na tablo nariši mrežo za križce in krožce.

4. Učenec, ki zastopa papir, naj glasno prebere uvodno besedilo (do Poteza 1). Izkazalo se bo, da hoče imeti papir prvo potezo. Če se učenci pritožujejo, jim razloži, da je papir očitno pameten, če zahteva prvo potezo. To, da si na potezi drugi, pa še vedno ne pomeni, da boš izgubil - navsezanje se tudi oni igrajo to igro, pa se nihče ne preda preprosto zato, ker ni prvi na potezi.

5. Učenec s papirjem glasno prebere, kar piše pri Poteza 1 in stori tako:postavi križec v kot.

6. Učenec, ki tekmuje proti papirju, naredi svojo potezo.

7. Ko je na vrsti papir, učenec prebere, kar piše pod Poteza 2. Stori naj, kar piše. Dobro je, da učitelj sledi navodilom in pazi, da jih učenec pravilno izpolnjuje. Tako, na primer, nasprotni kot pomeni nasprotni kot po diagonali.

8. Nadaljujte igro. Po drugi ali tretji potezi bodo začeli nekateri šolarji ugotavljati, da je igra izgubljena. Opozori, da še ni razloga za predajo: morda je imel papir doslej le srečo, morda ne ve, da je tik pred zmago in bo že v naslednji potezi popolnoma zamočil.

9. Igra se bo končala z zmago papirja ali nedoločeno. Če se zgodi slednje, opozori, da nisi trdil, da bo papir vedno zmagal, temveč le, da ne bo nikoli izgubil. Če papir zmaga, pa oznani, da je papir ponovno dokazal, da je pametnejši od ljudi.

Igro lahko seveda večkrat ponovite.

Pogovor po igri

Vprašaj učence, če so zdaj prepričani, da je papir inteligenten. V tem trenutku bodo običajno vsi prepričani, da ni – kljub dokazu njegovih zmožnosti.

Če kdo ugovarja, da papir ni sam igral igre, temveč mu je pomagal človek: ne, človek je samo gledal in risal. Razmišljal je papir.

Če lahko nekdo tako dobro igra igro križcev in krožcev, mora biti pameten. Če pamet ni v papirju: kje pa je? Morda bodo menili, da je pameten tisti, ki je sestavil navodila.

Zdaj lahko poveš, da je papir v resnici kot računalniški program: učenec, ki je imel v roki papir, je bil kot računalnik, ki slepo izvršuje navodila, zapisana v programu. Računalniki nikoli ne počnejo ničesar drugega kot izvršujejo navodila, ki jih je nekdo zapisal vanje. Če papir ni inteligenten, ker ne vsebuje drugega kot navodila, ki so jih napisali drugi, potem tudi računalnik ne more biti inteligenten, saj le izvaja programe, ki so jih napisali ljudje.

Tu bo morda kak znanstvenofantastično razpoloženi otrok rekel, da bo računalnik inteligenten takrat, ko bo znal programirati samega sebe – ko mu pravil, po katerih mora igrati, da bo vedno zmagal, ne bodo napisali drugi, temveč se jih bo naučil sam. Odgovor na to je, da v tem primeru človek napiše program za učenje. Program za učenje je samo seznam pravil, s katerimi računalnik sestavlja pravila.