Družbeno-ekonomske značilnosti držav

Kratek povzetek

Z vidika geografije: učenci spoznajo, da se regije razlikujejo po družbeno-ekonomskih značilnostih. Zavejo se, da se države razlikujejo po mnogih objektivno merljivih kriterijih, kot so pričakovana življenjska doba, število zdravnikov na tisoč prebivalcev, dolžina šolanja, enakopravnost spolov bruto družbeni proizvod in drugi. Uvidijo, da so si države iz iste regije med seboj tipično podobne. Spoznajo razlike med evropsko regijo in ostalim svetom ter tudi znotraj evropske regije in vidijo, kam se umešča Slovenija.

Z vidika umetne inteligence: učenci spoznajo koncept abstraktnejše definirane razdalje med objekti, postopek gručenja in njegov prikaz z dendrogramom. Naučijo se primerjanja vzorca z vizualnimi metodami.

Predvideni potrebni gradniki Orangea: File, Table, Distributions, Distance, Hierarchical Clustering, Cholopleth Map, Box Plot.

Aktivnost je skladna s splošnimi cilji predmeta, med katerimi je, da učenci razvijajo poznavanje in razumevanje:

  • glavnih družbenoekonomskih sistemov na Zemlji (kmetijstvo, naselitev, gospodarstvo, energija, prebivalstvo in drugi), da bi pridobili občutek za prostor;
  • različnosti ljudi in družb na Zemlji, da bi cenili kulturno bogastvo človeštva. Učni načrt pravi tudi, da učenci pri pouku geografije razvijajo spretnosti:
  • uporabe besednih, količinskih in simboličnih podatkov, kot so besedila, slike, grafi, tabele, diagrami in zemljevidi (kartografska, numerična in funkcionalna pismenost);
  • zbiranja in interpretiranja sekundarnih virov informacij ter uporabe statističnih podatkov.

Med operativnimi cilji 8. razreda pa učenec ob študiju primerov z različnih celin spoznava žgoča vprašanja sodobnega sveta; oblikuje stališča in vrednote, kot so spoštovanje drugih narodov in kultur, mednarodno sodelovanje.

Uvod

Sta si Slovenija in Hrvaška podobni? Pa Slovenija in Avstrija? Učence poskusimo napeljati, da ne razmišljajo o naravnih danostih in geografiji, temveč o tem, “kako živijo ljudje” v teh državah, torej o družbeno-ekonomski situaciji. (Na primer: kaj pa Slovenija in Vietnam? Oboji imamo gore in gozdove, reke in morje.)

Če državo opisujemo glede na vreme, bi povedali, kakšne so najvišje in najnižje temperature, koliko dni na leto jo, v poprečju, pokriva sneg, koliko dni na leto v poprečju dežuje… Kako pa bi državo opisali glede na to, kako ljudje v njej živijo? Kakšne podatke bi lahko zbrali.

Opazovanje podatkov

Učitelj predstavi podatke svetovne banke. Učenci ugotovijo, v kateri državi v poprečju živijo najdlje. (Urejanje tabele.)

Opazovanje porazdelitev: koliko let v poprečju hodijo v šolo.

Izbor določenega intervala; kje so države iz tega intervala na zemljevidu.

Alternativa: preskočimo Distributions in izbiramo v tabeli.

Kje najmanj let hodijo v šolo? Bi hoteli živeti tam? Poglejmo, kakšen delež otrok tam dela. Koliko let tam živijo ljudje? Koliko jih umre zaradi malarije?

Države, ki so si podobne po nekem kriteriju, so si očitno podobne tudi po drugih. Če želimo, lahko to pokažemo z razsevnim diagramom, na primer tako:

Lahko pa nam verjamejo na besedo.

Gručenje

Bi znali razvrstiti države v podobne skupine? Kako definirati podobnost med državami? Za metaforo lahko uporabimo tri (hipotetične) učence in njihove ocene pri nekaj predmetih. Kateri je bolj podoben kateremu? Kako to meriti?

Učitelj pusti učencem, da odkrijejo Manhattansko razdaljo, to je, vsoto absolutnih vrednosti razlik. Nato bodisi pojasni, da bi lahko različnost merili tudi tako, vendar jo, vsaj na teh podatkih, raje merimo na sicer zelo podoben, a malenkost bolj zapleten način. Lahko pa pokaže Evklidsko razdaljo v dveh dimenzijah, nato pa pokaže, da je izračun za več dimenzij enak.

Sledi razlaga hierarhičnega gručenja. Globina razlage je odvisna od učiteljeve presoje o zmožnostih in zanimanju učencev ter od razpoložljivega časa.

Izračunamo razdalje med državami (za najboljše rezultate uporabimo Evklidsko razdaljo, nujno je normiranje). Poudarimo, da je razdalja v tem kontekstu sinonim za različnost.

Rezultat lahko, po želji, pokažemo v Distance Matrix. To storimo predvsem, če želimo poudariti, da je vhod v hierarhično gručenje matrika razdalij.

Uporabimo hierarhično gručenje (uporabimo Wardov izračun podobnosti med skupinami, Ward Linkage) in povežemo izhod z zemljevidom. Izbiramo različno število gruč in opazujemo rezultat. Ali pa izbiramo posamezne gruče in gledamo, kje na zemljevidu se nahajajo. (Potencialno tudi vaja iz iskanja držav na zemljevidu. :)).

Opazujemo dendrogram. Učenci lahko z delom v skupinah odgovorijo na naslednja vprašanja.

  • V kateri večji skupini držav se nahaja Slovenija?
  • Katere države so najbolj podobne Sloveniji?
  • Poišči skupino, ki vsebuje evropske države.
  • Kako se deli?
  • Katere neevropske države vsebuje? Zakaj? (Ker združujemo države glede na družbeno-ekonomske značilnosti in ne glede na fizično bližino.)
  • So v tej skupini držav tudi države, ki jih v njih ne bi pričakoval? (Kuba?) Najpomembnejši del, z vidika geografije, je opazovanje razlik med skupinami. V ta namen dodamo Box Plot (škatla z brki). Dvokliknemo na povezavo med gručenjem in vizualizacijo ter povežemo izhod Data (namesto izhoda Selected Data) z vhodom v Box Plot.

Učencem pokažemo preprosto primer škatle z brki brez delitve v skupine, na primer, Box plot, ki kaže pričakovano življenjsko dobo. Podrobna razlaga ni potrebna; zadošča, da znajo poiskati poprečje in razumejo, da širina škatle predstavlja različnosti znotraj skupine.

Če v gručenju izberemo posamezno skupino (npr. gručo, v kateri je večina afriških držav), v Box Plotu pa je kot “Subgroups” izbran “Selected”, vidimo, po čem se ta skupina razlikuje od ostalih držav na svetu. V Box Plot lahko izberemo “Order by relevance to subgroups” in dobimo seznam, ki ima na vrhu podatke, po katerih se te države najbolj razlikujejo. Afriške države, na primer, se razlikujejo od ostalih glede na pričakovano življenjsko dobo, smrtnost pred enim letom, izobrazbo …

Če namesto tega razdelimo celoten svet na gruče (s klikom izven gruče), vidimo, po čem se najbolj razlikujejo gruče. Lahko pa izberemo dve skupini (kliknemo znotraj ene, nato pa pritisnem Shift in kliknemo znotraj druge skupine) in potem opazujemo razlike med tema skupinama. Za to je prikladneje, če dvokliknemo povezavo med gručenjem in box plotom ter ponovno izberemo samo Selected Data, da v box plot ne pridejo preostale, neizbrane države. Tako lahko vidimo, na primer, kakšna je razlika med zahodno- in vzhodnoevropsko skupino.

Učencem lahko frontalno pokažemo, kako uporabljati Box plot za takšno primerjanje skupine, nato pa jim damo naloge za skupinsko delo. Na primer: Poišči skupino bližnjevzhodnih in severnoafriških držav. Po čem se najbolj razlikujejo od evropskih?

Videti je, da se države osrednje Afrike delijo v dve skupini. Kakšne so razlike med njimi? V kateri skupini je stanje boljše?

Informacije o aktivnosti

  • Predmet: geografija
  • Starost: 4. razred
  • UI tema: klasifikacija
  • Razlaga ozadja:
    • klasifikacija pdf
    • predavanje o klasifikaciji mov
  • Potek aktivnosti:
    • ucna ura pdf
    • ucni list pdf
    • podatki 1 csv
    • podatki 2 csv
    • video ucne ure mov
    • delotok ows